Numizmatika je znanstvena disciplina, ki proučuje denar v vseh njegovih pojavnih oblikah skozi zgodovino – predvsem kovance, pa tudi bankovce, medalje, žetone, nadomestna plačilna sredstva in v nekaterih primerih celo predkovinske oblike menjave. Izhaja iz grške besede "nomisma", ki pomeni kovanec ali zakonito plačilno sredstvo. Čeprav jo mnogi povezujejo predvsem z zbirateljstvom, je numizmatika v osnovi zgodovinska pomožna veda, tesno povezana z arheologijo, zgodovinopisjem, umetnostno zgodovino, ekonomijo in celo metalurgijo.
Zgodovinsko gledano so kovanci eden najzanesljivejših materialnih virov za preučevanje preteklosti. Za razliko od pisnih virov, ki so pogosto pristranski ali se niso ohranili, so kovanci trpežni in množično razširjeni predmeti, ki nosijo neposredne informacije o oblasti, gospodarstvu, veri, umetnosti in ideologiji določenega časa. Na njih najdemo imena vladarjev, uradne nazive, letnice, verske simbole, državne grbe in politična sporočila. V mnogih primerih so kovanci edini dokaz, da je določen vladar sploh obstajal. Posebej v antiki in srednjem veku so prav numizmatične najdbe omogočile natančnejše kronološko razvrščanje zgodovinskih dogodkov.
Numizmatika ima pomembno vlogo tudi pri razumevanju gospodarskih sistemov. Preučevanje teže, čistine kovine in količine izdanega denarja omogoča vpogled v inflacijo, monetarne reforme, gospodarske krize in trgovinske povezave. Denimo zmanjševanje vsebnosti srebra v kovancih pogosto kaže na finančne težave države. Razširjenost določenega tipa kovanca na arheoloških najdiščih razkriva trgovske poti in vpliv posameznih imperijev. Kovanci so tako hkrati ekonomski dokument in politični manifest.
Področje numizmatike se deli na več specializiranih vej. Antična numizmatika proučuje grške, rimske in druge staroveške kovance ter njihove ikonografske in politične pomene. Srednjeveška numizmatika se osredotoča na razvoj denarnih sistemov po razpadu Rimskega imperija, ko so kovanci postali ključni simbol oblasti fevdalnih vladarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Moderna numizmatika obravnava denarne sisteme od zgodnjega novega veka naprej, vključno z razvojem nacionalnih valut in centralnih bank. Posebno področje predstavlja notafilija, ki se ukvarja z bankovci, ter medalistika, ki proučuje spominske medalje in odlikovanja.
Pomemben del sodobne numizmatike predstavljajo tudi tehnične in naravoslovne metode. Analiza kovinskih zlitin, mikroskopske raziskave obrabe in sledov kovanja ter digitalno dokumentiranje omogočajo natančnejše datiranje in preverjanje pristnosti kovancev. Boj proti ponaredkom je danes eno osrednjih praktičnih vprašanj stroke, saj je trg redkih kovancev finančno zelo obsežen. Numizmatika zato vključuje tudi elemente forenzike in materialne znanosti.
Poleg znanstvenega vidika ima numizmatika tudi kulturni in identitetni pomen. Denar je eden najvidnejših simbolov državnosti. Na kovancih se pojavljajo podobe narodnih junakov, arhitekturnih znamenitosti, mitoloških motivov in državnih simbolov, ki oblikujejo kolektivni spomin in identiteto skupnosti. Ko država uvede novo valuto ali spremeni podobo kovancev, gre pogosto za simbolno dejanje politične suverenosti.
Čeprav je zbirateljstvo pogosto prvi stik posameznika z numizmatiko, znanstvena numizmatika presega zbiranje redkih primerkov. Gre za sistematično raziskovanje, katalogizacijo, primerjalno analizo in interpretacijo denarnih predmetov kot zgodovinskih dokumentov. Prav zaradi te kombinacije materialnosti, umetnosti, politike in ekonomije je numizmatika eno najbogatejših in najbolj interdisciplinarnih področij med zgodovinskimi vedami.